Sklad dal 10.000 evrov za rušenje

Padla je prva črna gradnja, odkar je Sklad kmetijskih zemljišč v izolski občini na pobudo župana popisal 508 objektov, ki ne sodijo na kmetijska zemljišča. Rušenje je stalo nekaj več kot 10.000 evrov.

Na Baredih so delavci 22. septembra na ukaz gradbene inšpekcije porušili zidano lopo. Tam je stala že, ko jo je skupaj z zemljiščem v najem vzel Boris Strle, zakupnik, ki goji oljke. Delavci so pustili le zid, ki podpira zgornjo, prav tako z oljkami posajeno teraso. Čez del zidu je Strle s kamni pritrdil plastično folijo in pod njo zložil nekaj imetja. Izjav za medije ne daje.

Odgovorni na skladu so svojo črno gradnjo sami prijavili in za vse postopke rušenja dali več kot 10.000 evrov. Po odločbi upravne enote Izola je nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo stalo 6488 evrov. Po sklepu inšpektorata za promet, energetiko in prostor, ki ga je sklad prejel pred nekaj dnevi, pa je upravna izvršba (to je rušenje) vredna 4100 evrov.

Pregledali so 869 hektarjev zemljišč

Seštevanje objektov, ki ne sodijo na skladova zemljišča, je lani v občini Izola dvignilo ogromno prahu. Na pobudo župana Igorja Kolenca in Dejana Židana, takratnega ministra za kmetijstvo in okolje, so Izolo obiskali občinski, kmetijski in gradbeni inšpektorji. Župan Kolenc je pozneje, ko so na občino začeli prihajati razburjeni zakupniki (prišlo jih je celo 30 na dan), v svoj bran povedal, da je pobudo poslal zato, ker so ga nekateri opozorili, da vidijo v Izoli veliko neobdelane zemlje, sami pa do nje ne uspejo priti.

Nekateri se ob pogledu na Barede spomnijo na vilo, ki je postala najbolj slavna črna gradnja v državi, na vilo Vitoslava Türka v Parecagu nad Sečoveljskimi solinami. Ta je od poletja na seznamu objektov, za katere je gradbena inšpekcija odredila rušenje. Kdaj jo bodo porušili, se ne ve. Z gradbenega inšpektorata so nam sporočili, da še niso prejeli odločitve vrhovnega sodišča v zvezi z vloženima revizijama zoper sodbi upravnega sodišča. To je namreč zavrnilo tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, naj Türk ustavi gradnjo, odstrani nelegalne gradnje in jih ne uporablja več. Upravno sodišče pa je sredi septembra zavrnilo tožbi zoper inšpekcijski odločbi in posledično tudi vlogi Türka za obnovo inšpekcijskih postopkov predmetnih nelegalnih gradenj.

Inšpektorji so skupaj s predstavniki republiškega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pregledali 869 hektarjev zemljišč, ki jih ima v zakupu 1354 posameznikov in ugotovili, da jih je sto neobdelanih. Vsaj en objekt, za katerega so ocenili, da bi ga bilo treba prijaviti gradbeni inšpekciji, pa je imelo 357 zakupnikov.

Zakupniki so tudi že prejemali opomine pred odpovedjo pogodb, šele Kmetijsko-gozdarski zbornici pa je uspelo doseči, da so si pri skladu izborili odlog sankcij. Sprva jim je namreč grozilo, da jim bo že po šestih mesecih po prejemu opomina odpovedal pogodbe.

Po napovedih naj bi papirje tistih, ki so imeli dovoljenja za postavljanje pomožnih kmetijskih objektov pred letom 1993, presojalo šest koprskih gradbenih inšpektorjev. Pot do stavbne pravice pa bi bila strožja za vse ostale, kasneje postavljene objekte, saj bi zanje veljal pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Na presojo inšpektorjev naj bi vplivalo tudi to, ali občinski akt omogoča gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Izolska občina ga v tistem trenutku ni imela, saj ga je razveljavila. Svetniki pa so ga nazadnje sprejeli šele junija letos.

Dokazati morajo pravico graditi

Medtem je župan akt za podeželje znova odprl, saj so – kot pravi Kristina Zelić iz izolske občine – s sprejemanjem akta rešili male zakupnike in njihove “kažete” – poljske hišice oziroma večnamenske prostore za shranjevanje orodja in pridelka. Zakupnikov, ki imajo velik objekt, pa akt ni zaobjel. “To, kar so gradili veliki, niso le enostavni objekti,” pravi Zelićeva.

Med tistimi, ki imajo na zemljiščih postavljene tudi velike objekte, je Vinakoper. Direktor podjetja Nevio Pucer o tem pravi: “Res je, z izolsko občino se še vedno pogovarjamo. Sporen je 150 kvadratnih metrov velik objekt na Rikorvu, kjer imamo vinograd. Ta objekt je tam že več desetletij.”

Z inšpektorata pa opozarjajo, da so seznanjeni s sprejetjem sprememb odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola. “Opozarjamo pa na pogoj, da mora zakupnik izkazati pravico graditi. Zakupna pogodba med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ali Občino Izola ter na drugi strani zakupniki sama po sebi zakupnikom ne podeljuje te pravice,” sporočajo iz njihove službe za stike z javnostjo.

Dodajajo še, da je inšpekcijskih postopkov veliko in da so kompleksni, zaradi česar je nemogoče predvideti, koliko podobnih izvršb bodo opravili ali so jih predvideli v občini Izola.

Vir: Primorske novice, Alenka Penjak

 

VIR: http://www.ibn.si/articles/detail/10436